Sobota je dan, ko si po navadi privoščimo daljši spanec. Vendar se je tokrat za mlade planince dan pričel že zgodaj. Ob 7.00 smo napolnili avtobus in se odpeljali na Roglo. Vožnja je bila dolga, zato smo komaj čakali, da doma narejene sendviče vzamemo iz nahrbtnikov. Malico smo si privoščili na vrhu Rogle, nato pa se podali na pot. Ta je potekala po travnikih in čudovitem gozdu z visokimi smrekami. Vse skozi nas je razvajalo toplo sonce. Po uri in pol smo prispeli do razglednega stolpa. Povzpeli smo se nanj in se čudili razgledu. Jezer ni bilo videti, dreves iz legende tudi ne … Zato smo ubrali pot pod noge in si s pomočjo lesenih stezic od bližje ogledali barje. Krožna pot po Lovrenških jezerih je skoraj prehitro minila, zato smo se podali vse do Koče na Pesku. Tam smo uživali v zasluženih palačinkah, preden smo se z avtobusom odpeljali domov.
Zaspanost ob zgodnjem vstajanju je bila že pozabljena, saj smo preživeli čudovit dan v naravi.
Mentorice planinskega krožka
